Letenje

Evo no pa sem se se jaz spravil nekaj napackat skupaj, upam da ne bo prehuda katastrofa.

Vstanem nekaj cez 8, a ni fino ce mas dopust, pogledam ven, kilavo vreme, vse zabito, mraz. Nekaj pojem, malo za racunalnik, peso ven spustim potem pa v avto in črta v LJ, kjer se na standardni lokaciji dobiva s Primožem (Janom).  Vrze ruzak k meni in ze dirkava proti primorski. Vreme kilavo,  Ljubljansko celo pot do Postojne, kjer se pokaze sonce  in oba se takoj bolje pocutiva.

Na pristanku I-i-i-igi muti cakamo na dodatne potnike za kombi, ker DeSUSovci zajebejo, ko grejo gor s svojim avtom, se napokamo v mojo gajbo in črta na štart. Na startu DeSUSovci in nekaj Lahov razmere so ze kar ok in se pocasi postrgamo v luft.

 

Preberite več: Spet Lijak - 21.01.2010

Bazice nekje nad 200m nad Ratitovcem so nam dajale upanja na ponovitev 3. januarja. A dan je dal še več - enega izmed mojih najlepših preletov sploh. Najtežji del trase je bil mogoče začetek, s katerim sam sicer nisem imel večjih težav, zato pa ostalim, ki so štartali malo kasneje, Dražgoška ni več dala! Na srečo je bila koča na Ratitovcu zaprta, zasneženi vrhovi pa so mi nakazovali današnjo traso. Soriško planino sem priklopil kakih 200m pod grebenom, a težav s pobiranjem ni bilo. Dviganja so bila po hribih nekoliko odmaknjena od glavnega pobočja, a tokrat ne letim najhitrejše špure ampak najbolj uživaško - ta pa je nekaj cm od pobočij zasneženih gora, Črne prsti, Koble, Šije, vse do Vogla. Sploh nazaj sem se izživljal tudi sam nad sabo in nekajkrat s sedežem naredil kak rez v pršič. Na Soriški ga navrtim na 1900m, kar mi omogoča varno prečenje Ratitovca in po 60km zimskega letenja povratek k mamici.
Naslednjič ob podobni vremenski napovedi (če bo sploh!) se nam splača it kar na Soriško planino, bo več časa za užitek in manj možnosti za curažo!...

Se vidimo jutri, Gašper

Sinoči sem sedel pred računalnikom in tuhtal kako bi danes izkoristil nekaj extra ur, katere sem pridelal v preteklih dveh mesecih. Projekt je za menoj in uspešno oddan, jaz pa malce razbremenjen dela. Porodi se mi ideja, da bi se končno spravil nad Jošta, kater mi že pol leta ne da miru :) vzhodnik obeta lepe pogoje za štart.

Zjutraj vstanem, se spravim na šiht in kot zakleto... avto zmrznjen. Preklinjam, pa nič ne pomaga. Nekak se spravim na šiht, a že ob desetih domov z namenom, da odtajam hudiča.

Nazaj k bistvu... doma me zmoti klic Primoža (Vidica), če se grem vržt iz Gozda. No, pa greva. Primož me pobere in že pičiva via Golnik. Ker na pristanku ni še nikogar in ker pričakujeva Pristova malo kasneje se spraviva na štart, kjer že nežno pihlja. Počakam, da Primož štarta, takoj za njim pa še sam potegnem. Pričakujem spust v dolino, a dobim ravno nasprotno. Pomanjkljivo oblečen, brez podkape, grelnih vložkov, šala... ujamem steber pred štartom in ga lepo zvrtim do 1000m. Odpeljem se na vzhodni rob, ter počasi nazaj, saj po grebenu nič ne dela. Seveda, vse kar sem danes motal je bilo zunaj. Pod štart pridem nazaj na 700m in brez problemov zmotam steber na 1150m, kjer pa sem bil že v višini meglic, katere so pokrivale Kriško. Primož se mi pridruži zgoraj in skupaj se odpeljeva na vzhodni rob. Tam še malo popravim višino in se odpeljem v Tolstega. Žal nič ne dela, zato se z nasmehom do ušes izpod Tolstega odpeljem proti pristanku.

Po vsem preklinjanju čez avto, katero mi je sovražno "obarvalo" jutro nikoli ne bi pričakoval takšnega razpleta dneva.

Nov štart na prelep dan!

Preberite več: Buzet, 25.02.2010

Po dveh letih smo ponovno na poti v Dolomite natančneje v Canazei. Z odhodom taktiziramo bolj kot ne do zadnjega, in ga na koncu kar nekoliko posilimo v ne preveč idelane razmere. Vremenska napoved je fantastična žal samo glede vetra, druga zgodba pa je vlažnost. Nočni odhod se nam je obrestoval z zgodnjim prihodom v Canazei, in kar ni v navadi smo si vse za trodnevno bivanje uredili že pred odhodom na start, za piko na 'I' pa je poskrbel Weber z kombinacijo 4X6.
Po aklimatizaciji jo pičimo na Coll Rodelo. Kjer je poleg ostalih zbrana tudi češka zaseda z Renčo na čelu. Če vremenske razmere primerjam z situacijo izpred dve let je tokrat prava milina, nobenih predsodkov pred vzletom samo gremo. Jony kot vedno prvi v zraku in zagnanost bi ga skupaj z Webrom skoraj stala curaže. Ostali malce po taktiziramo za nagrado pa takoj po vzletu priletim v dežurni steber. Po par obratih pa že baza 2400. Višine niso ravno pretirane ampak vseeno dosti, da se lahko okusim famozne stene. Zapodim se proti proti prvim stenam na desni. Kumulostrada na severni strani neverjetno dobro drži, vmes še malce po šolam fanta z neko puščico. Skratka kaže, da bo šlo do sten. Nasmeh do ušes, ko lahko pozdravim na par metrov dvaplezalca v steni. Ob pogledu nanj se opazi kako ogromna je ta stena. Žal nigeneralnega dviganja ob steni, mi pa srečo steber pokaže zmajar. Navijem višino dneva 2500 m. V pomoč se mi priključi Mohor, oz bolje v nadlogo saj ob slikanju izgubim odločilnih 300m za povratek v steber.

Pomikamo se po dolini ven proti Canazeu. Mohor je žal malce nižji in je primoran pristati. Nekoga pred mano požira, da ni za gledat. Sam izberem drugo stran dolince. Na koncu doline srečam še Janez in Dejana, ki sta ubrala direkto špuro iz Col Rodelle. Kjer pocaa 20 obupamo. Sobota. V dolini je debela plast megle. Okoli 12h se po časi prične sušit in še to samo v Canezeu ostali del doline ostane v megli preko celega dne. Vreme me preseneti saj se glede na meglo v dolini kmalu pričnejo formirati oblaki na 2400m. Ne dolgo za tem prvi že veselo jadrajo v sendviču megle in oblakov. Ta dan je jadranje omejeno le na Col Rodello.

Nedelja. Dan, ki smo ga čakali. Vlaga se že tekom noči končno posuši inprebudimo se v jasno jutro. V denarnici je ostalo še nekaj ? za gondolo, ki te iz pristanka v 5-min zapelje na start. Po dveh dneh uvajanja se Dolomiti pokažejo tisto za kar smo prišli. (baza 3000). Zastavim si cilj obleteti vse zanimive stene v dosegu. Počasnost me v JZ steni Marmelade sicer stane magične višine 3000.Jony, ki je bil pol ure prej tam to uspe. Ampak nič za to, sem pa imel pred seboj že utrjeno špuro južno od Canazea. Preskočim glavno dolino in za zaključek nagrada z najbolj divjimi stenami v tem koncu. Kljub temu, da sedim na šolskem padalu me je ob pogledu na špice pod mano še vedno strah. od tod naprej se na ta dan ne da. Počasi se vračam na Col Rodello. Dan je še v polnem zagonu in na trenutke se moram že malce izogibati bazam. Klapa na tleh je že malce neučakana in ni druge, kot se jim pridružim.
Na koncu koncev se je kljub nekoliko slabše vreme v petek in soboto izkazalo kot odlično za aklimatizacijo, Nedelja pa je ponudila "prave" razmere, ki pa so vsem prebudile malce strahospoštovanja.
Ekipa: Dejan, Jony,Matevž,Miha, Mohor,Simon, Weber in Damjan
Prenočišče: www.planber.it

Buondija!

Slika 030No kokr veste smo že prispel,vendar vseeno malo utrinkov iz poti. Dobimo se v divači kjer se vsi presedemo v Rabičev kombi,ki pa ne daje nekega zaupanja. No strah je odveč in pridemo zgodaj na letališče v Benetke. Tudi tukaj teče vse gladko, tako da smo že na poti v Lizbono. like BrazilNa začudenje vseh pa je let odpovedan. Obrazložitev manjša napaka na avijonu (zlomljeno krilo halo),tako da moramo prenočiti. Zgodaj zjutraj pa z čudnim občutkom odletimo v Natal. Na letališču kjer nas čakata dva avtomobila se po balkansko dogovorimo o ceni in že smo na poti za Patu 300km daleč. Pridemo pozno jemo in gremo spat.

Prvi letalni dan!

Zgodaj zjutraj pomalcamo in se hitro odpravimo na štart. Štart je kar velik tako da lahko štarta več padalcev hkrati. Z Rabičem pohitiva ostali še malSlika 032o čakajo. Hitro pobereva saj je termika ob 7h že kr močna, v bazo in že gremo. Ko letim čez hrib kaže trimspid 75km/h. Uspe mi preleteti cca 30km, kar si štejem v dobro. Pristanem v mestu Umarizal kjer pa je povratek dokaj lahek ne pa tudi varen. Vzamem moto taxi tip ga tera 100 na uro(noro). Ko pridem v pousado me tam že čekata Erzo in Mega. Čakamo na sporočilo od Rabiča in Ščuke. Javita se zvečer in sporočita da sta odletela Rabič 282 in Ščuka 252km. Noro že prvi dan.

Drugi dan!!

Na startu vse po starem samo da bolj piha, pa še mal iz strani. Čakamo in dočakamo da veter res poneha vendar občutek ni taprav, ostalo ste že videl na videu. No kasnej mi seveda rata in zgodba je ista, le da tokrat malo dlje. Tudi z pristanki je slabo saj jih ni veliko, čepa že te pa preseneti kak vrtinec. Pristankov ni tudi po 40 km. Zmagovalca  še hodita domov. Zmagovalec dneva je Mega ki pristane na 120 zračne linije. Baze so naravnost noro lepe, človak kr ne more vrjet. Po pristanku me pobere Erzo ki mu zopet ni ratal(mogoče ga je mal strah). Dobiva se v Umarizalu od kjer se odločiva da greva še po Mego. Ceste ali poti so slabe vendar Erzo prav da so bile še slabše. Ta dan narediva z avtom 350km. Pot je dolga in nevarna saj je ob cestah polno mrtvih živali, tudi po tri na kupu. Med potjo se tudi nam zgodi da je med nami in kamijonom tekel konj, na srečo se vse dobro konča. Tu je vse extremno. Ko prispemo sta doma tudi že Ščuka in Rabič.

Tretji dan!

Je zame najslabši, ne rata mi niti odletet. Najprej nabija tako da štarta samo Rabič, ki pravi da je ok da je on prišel letet in ne gledat. Ostali samo lahko opazujemo kako ga rikverca, vse se dobr izide in na koncu prizna da je bilo res premočno.

Četrti dan!

Smo vsi nabrušeni in se hitro pripravimo in odletimo. Razmere so kot ponavadi dobre, vendar ne gre čez jurja. Tako se navrtim uro in pol, ko imam vsega dosti in grem dol. Napaka takoj za tem je počl in še kamni gor letijo. Pridem do pousade in grem po Erzota, ki pravi da bi poskusila še enkrat. Točno to narediva, vendar ni uspeha. Pristaneva pa pri zanimivih ljudeh, ki nama nosijo kazat vso hrano ki jo imajo v hladilniku. Od armadilota do nekih glodalcev, zledajo kot podgance. Kaževa zanimanje za armadilota in res nama so ga pripravljeni narediti. Zmenimo se da se vrneva čez dve uri. Ko prideva nazaj so vsi preublečeni.
Večerja je bila zanimiva, okus podoben merjascu samo veliko več kosti, pa tud oklep je bil kr zraven. Erzo še kupi visečo mrežo ki jih slučajno izdeljujejo prav oni. Aja da ne pozabim znami je tudi domačin po imenu zi doijdo, kar pomeni norec. Brez njega bi bilo vse veliko težje, saj nam drži padala in vozi avto v pousado. No to je to danes pa preveč piha,velik preveč preveč preveč....

Se slišmo ko kej odletim ,jutri namreč dobro kaže.

SLO USA

Vremenske postaje

Ratitovec 031/712-306
Jamnik 031/861-082