Letenje

Alo, alo

Hotl smo smučat, sam so me serviserji nekej zjebal zjutrej pa je bla zamuda prehuda, pa razritmu nej se pa sami vozjo,
tko da je blo treba it letet, jebiga tak je živlene da ne gre vse po planu.
Grem z ekipo Lesce-Bled, mal mamo zamude vsaj tak je občutek, u bistvu smo pa v piko saj od enih prrovarmo na štart
in do takrat so še vsi scurl. Počakamo še minuto do dve in že se ponovno zarijemo v ozračje, tokrat so spomini na ozebline prejšnjega dne še svezi
zategadel imam debelejše kavbojke in superge. Ni da bi vam govoril da ni nič pomagalo ampak če vas že lih zanima me je spet zeblo kot prasca.
V tolažbo mi je vsaj to da eni za kniping morjo še plačat, enako se splača tolažit ob kidanju snega, sej eni tud za fitnes plačujejo.
Uglavnem v zraku je termike na tone in spet gre z lahkoto.
Vetra je nekaj več kot včeraj, stebri so malo šibkejši, baza je malo nižje ampak to ni problem.
Spet glajdam čez Ajdovščino, na Kovku do baze na 1700m, pol pa proti Nanosu.
Selekcija nad Vipavo je še hujša kot včeraj (folk se počas uči) ampak z to višino se samo poigram na grebenu in ze pičim naprej.
Greben drži v nulo in cik cak sem spet na anteni.
Pol pa nazaj do Anje kjer spet pristajam na rit, zakaj že?
Mogoče bo treba v prid mraza spremeniti slog oblačenja, ampak še enkrat vam povem da je bolš da te mal zebe k da ti je vroče.
Zdej bom pa nehal nakladat, eni smo zdejle na šihtu pa ni cajta za zajebancijo.
Jutr gremo pa res smučat, samo Erzo bi šel 3 dni zapored letet, in večna luč naj mu sveti jutr.
Višina: Max 1700m
Veter: spremenljivi vetrovi različnih smeri na različnih višinah
 
Termika: je bla zmerna ampak mirna
Preleteno: 50km
Padalo: GIN Yeti (LTF 1)
ajde, Klemen
Kljub dobri napovedi se mi zjutraj ne da vstat in zamrazim jutranjo turo na Ratitovc. Veter na aladinu mi daje nekaj upanja, da bi se v Dražgošah lahko letel. Tako pade odločitev, da gremo na rekreacijo v Dražgoše, žena in otroc sankat, sam pa se zarad neznosne abstinenčne krize ne morem upret Dražgoški. Že med potjo občasno začutim rahlo termiko, kar mi daje upanje, da mi mogoče le uspe mal pojadrat. Že takoj po štartu mi je jasno, da sploh ni tako slabo in kmalu uzrem Karavanke. Kot zakleto sem pozabu podkapo in ne vem koliko časa bom zdržal. Vratnga poberem do 1550 in se odločim, da poskusim vsaj do Pašnega. Na Ratitovc raj ne pomislim, ker je verjetno že preveč zahodnika. Priključim na Novake in na moje presenečenje sploh ni omembe vrednega vetra. V luštni dvojkici sem kmalu na 1800, kar je dovolj, da odpeljem do špičk malo potipat kako je na Ratitovcu. Priklopim na 1400 direktno v steber, ki ga zapustim še malo višje kot prejšnjega. To mora biti dovolj za nekaj toplega v koči. In je bilo, yes, moj najzgodnejši pristanek na Ratitovcu.

Skratka na Ratitovcu je sezona odprta.

S Klemenovim zagotovilom, da po 12 v lepem vremenu ni mogoče scurit, se kar z lažjim srcem odpravim na Gojzd. Kot malo kasneje opazim, se  je za  isto varianto odločila tudi jata mlajših krokarjev.Na štartu lahko le še za nekaj trenutkov zrem na Gašperja in Boruta, ki jo že ucvreta proti Dobrči. Kljub spodbudnemu vetru na štaru, pa sem se pošteno namučil, da sem pobral. Glede na batine, ki so vmes priletele in odletele, daleč preveč časa za prvi manever. Na Tolstem mi le nekako uspe ujet steber do vrha. Ta čas je Jure, ki je štartal precej za mano, že pobiral sredi Kriške in me pod bazo praktično ujel. Se vidi da pozna vse cake tu na Gojzdu. Do Dobrče me prav nesramno prehiti zmajar. Danes je očitno njihov dan. Speed do kolen pa ii. Sama Dobrča je presneto močna. Ne vem ali je kriv post na letenju a je res že mal čutiti vpliv JZ. Izpod baze smer Roblek.

Preberite več: Nescurljivi Gozd

Skoraj celotna ekipa Krokarjev se je to pot zbrala na Gozdu. Eni prej drugi kasneje. Tisti bolj neučakani so (smo) odleteli kar nekaj lepih disciplin. Letelo se je od Zaplate do Rateč (mogoče kdo še dlje-ne vem točno). Malce slabše so jo odnesli zamudniki, ker se je pričelo lokalno pokrivati in Gozd ni več držal po pravilu.

Veter: J-JZ - do 7 m/s, spodaj 5m/s klasičnega Karavanškega vzhodnika
Termika: do 5 m/s - nekaj tudi živahnih dviganj
Baza: 2200 do 2400m

Je blo kr hecno ker ob dvanajstih še nisem imel namena it letet. Zgornja gorenjska je bila prekrita z slojem oblakov in sonca od nikoder, malo po dvanajsti pa že prve informacije iz Ljublane in Kranja, da se odpira! Odzivni čas ekipe s katero največ letimo je kratek in tako smo že malo čez eno na pristanku. Rezmere se vmes bistveno poslabšajo in pokrito je praktično vse, čeprav črne bazice pod mreno dajejo upanje. Sam sem se pripeljal z Urhom in tako je bil moj cilj priti domov. Res utopičen cilj pri temi na nebu! Hafner starta prvi in izgine za rob, včasih se malo prikaže in vidi se da drži vsaj nulo. Že tečem in se zavalim v sedež in takoj se vidi da ni za scurit. Stebriček v bistvu samo eden ampak ta dela in Hafner je že precej visoko, nabiram pod njim in gre kar lepo, včasih tudi dobra 2m/s. Na 1200 se vse skupaj nekako konča in Hafner jo pihne proti Tolstemu, mene to ne mika saj je vse mrakobno in tudi kakšnega vetra ni tako da se odločim za zahodni rob Kriške. Lepo planiram in vmes popravim višino na 1300m, gre super in tudi na zahodnem robu najdem stebrič ki mi omogoči pristanek na Kriški. Sledi obvezna presta (štrudla še ni!) in en gosti.  Ostali pocurijo in tudi Hafnerju v Tolstem ni prijelo tako da se kmalu pridruži sotrpinom na tleh. Počasi startam in Kriške in z dobro dvojkico letim proti bazi ki je na 1700m, naberem še kakšnih 100m vanjo in šibam na Dobrčo. Izgleda res slabo saj je mrakobno in čeprav pridem v višino zmajarske mi nič ne prime, nekaj časa vlečem nulco gor pa ne gre. Klasičnega vzhodnika tudi ni, če pa bi bil imam dolet do doma zagotovljen. Plazim se po Dobrči in z zadnjimi mukami pristanem pri vhodu v dolino Drage oz. na zahodnem delu Dobrče. Skratka prav luštna popestritev dneva tale umirjena termika.

Veter: mogoče malenkost vzhodnika

Max višina: 1800m

Čas letenja: 1h

Prisotni: Peternelj, Hafner, Malina, Srečko, Klemen

Jest ne vem kva je s tem aprilam, vsi so navalil, tok da z matijam komej spizdiva iz garaže na V Jelenšče. Đako je že tam, kot ponavadi traja, da se spravi v zrak, ma pač svoj ritual. Tud midva z Matijem se malce preveč obirava. Podzavestno sva mal živčna, ker je to prvi pravi pomladni dan za naju. Meglica, ki se dela nad nami se po mojem šaljenju na žalost res razvije v ogromen oblak, ki ga sever pomaga razpacat in termika crkne. Eno uro gledava Đakota, ki uživa pod bazo, poj celo pride nazaj pristat. Midva sva že čist razpizdena, jest namolzem in odhlačam na J stran jelenšč, ker je Rudn ves ta čas lepo v soncu. Matija za mano, prideva ke, pa baza po eni uri razpade in pihne nama Vzhodnik hrbtno s strani, fuck! Popizditis! A sva res tok glupa? Počakam prvo nulco in potegnem. Koj ven prime steber, mal sklofa poj pa na 2000in čez. Matija takoj za mano, Đako, stari Lisjak potegne iz vzhodnega in že smo vsi nad 2 jurja. Tišimo v Ratitovc, sam tam se mešata Z in SV. Povsod gre sam dol, baze smešno raztrgane. Matija se odloči prav in spizdi, pobere na Pašnmu in hiti pod bazo na Sv. Mohor. Đako spet pristane v Jelenščah, tokrat dokončno, jest skoraj scurim na Rudno, zamudnika Pero in Janez tam že pristajata. Poberem v senci iz podna, rudn je še čist segret tok da se spasim, da še pristanem nazaj pri brunarci. Matija se vrne z Mohorja, pokuka še čez vratnga, pol pa na pivo. Vse skupaj je blo uro in pol še kar dobrga treninga, treme pred raztrganim dviganjem ni več, zdej pa napadamo zares. Če bo cajt!

SLO USA

Vremenske postaje

Ratitovec 031/712-306
Jamnik 031/861-082