Medo medo (strah)


Ja priznati je treba da letenje tukaj ni podobno tistenu doma. Po dveh dneh čakanja končno obetaven dan. Razmere na štartu so normalne. Erzo zopet provocira kdo bo šel prvi, vendar vsi pripravljeni hitro odletimo. Dvoganja so odlična baza visoka in že gremo z vetrom. Končno enkrat vozimo skupaj Erzo Mega in jaz. Po nekaj kilometrih pa prvi problemi, ko z Mego ostaneva nižje se Erzo namaka v bazi in hiti dalje. Trma je taprava beseda, ko pobiraš tisto spihano nulco vendar uspe. Zopet do baze in glej ga kmalu dohitim Erzota, ki se nizko pobira (premalo trme) in pristane. Tu se naša pot razide, sam hitim proti hribom (ki so nek tabu zaradi vetra) Mega pa bolj desno proti Quixadi. Sam si govorim samo še do tjale pejt pa bo in že sem pri hribih( na 100km). Nevem kaj narediti pred mano ogromen požar vse je v dimu, ki se pa vije naravnost v bazo odločitev je direkt v dim. Prvi steber drugi steber in že sem čez, sej smo doma v hribih. Vmes me kliče Mega, kje si pa mu ne morem odgovort ker sem glih v bazi 2660 je bla višina dneva. No in tako še 3x dokler ne pristanem pred ogromnim gozdom (ni videti konca). Do konca dneva je še urco in pol vendar se raje odločim za pristanek pri eni hiši na 140km špure.

Toliko za enkrat o mojem najdaljšem letu tukaj. Vsaka pot domov je tudi zgodba zase, o tem in čem drugem pa drugič.

Preberte še report od Rabiča na Tiči buzet. Zdej pa dormire čau.

SLO USA

Vremenske postaje

Ratitovec 031/712-306
Jamnik 031/861-082