Letos ne tekmujem, sem se pa odločil, da s svojo prepihano coto probam odkljukat vsaj dve obratni točki: morje in če bo možno spet Triglav. Zato sem bil sila vesel Matijevega klica popoldne pred poletom: "Jutr bo Dan, letimo na morje! Si zraven?" Itak.

Ob 10.30 je bla pri brunarci že zbrana krokarska jata, vsi mal živčni, ker so pričakovanja kar visoka. Čeprav brez kopalk, mamo vsi enoten plan, da se gremo - ma magar v gatah - vržt v slano vodo. Gremo na Vzhodnega, dokler nismo pripravljeni še kar lepo dela, potem pa nam senca oblaka nad Vzhodnim in konstanten veter z boka za kakšne pol ure preložita štart. Potegnem prvi, hitro prime, z Matijem in Romanom vrtimo proti bazi. Kot vedno mam zarad nizkih preletov avijonov na Vzhodnim slab občutek, zato ne poberem do konca ampak se zaženem pod velik oblak, ki je zrastel nad Površnico. Napaka! Ne prime, zato se Matija, ki je tud poskušal isto, vrne nazaj, jaz pa trmasto tišim nad Selca, potem nad Topolje, pa nič. Ko sem že delal plane, kako iz Selc čim prej spet prištopat v Dražgoše, da mogoče še ponovim vajo, sem nizko nizko na puklu za Selci zahaklal eno razpihano dviganje, poberem enih 100m, da se zapeljem nad Kališe, kjer tokrat prime - dost za na Mikvža. Medtem so ostali že premagal prvi izziv - skok na Poljansko stran. Živahno sodelovanje na frekvenci. Šele nad Mladim vrhom zadovoljivo prime, ob oblaku ga končno zmotam na lepo višino. Potem pa full gas in prav hitro se nad Poljanami v lepem stebru pridružim ostalim. Malo izpod baze potegnem za Romanom in Dejanom, najprej vlečemo proti Polhograjcem, ker tam ni nič se obrnemo proti Žirem. Vsi se spet zberemo v dviganju nad žirovskimi skakalnicami. Jaz nizek, preden bi mi uspelo pobrat na neko pravo višino, steber nekam odpihne. Od tu letenje ni bilo več neka uživancija, v bistvu je postalo kar zahtevno; močan SV veter, redka a brutalna dviganja z ozkimi centri. Vendar sem si v teh razmerah še najmanj želel pristajat v kakšni grapi. Zato potem, ko sprednja krokarska jata razpade zaradi rizičnih višin, obrnem za Romanom v položno hribovje med Žirmi in Idrijo. Roman žal prenizek, jaz pa trmasto praskam po nekih z vetrom pomešanih švohotah. Počasi le začnem krožit, pustim, da me veter v šibkem dviganju zanese čez Idrijo, kjer povsod po malem drži. Čeprav v takem vetru nisem imel kake volje do nadaljevanja letenja pa ni šans, da bi pristajal po tistih luknjah. Ko sem enkrat dovolj visoko začnem na jugozahodu že prepoznavat znane oblike terena - Čaven, Kovk... Prek postajce sprašujem za info glede vetra na Kovku, Dejan sporoči, da ne dobi povezave, sprejemam še Matija nekje iz Logatca, potem povezave kmal konec. Z vetrom v hrbet in brez kakšnega rizika glede višine sem kar kmalu na Kovku, poskušam nekaj pobirat pa ni dobro za živce - vario za par sekund znori, potem loviš padalo, potem pa spet centriraj tist runkl...pa kva še... Nimam neke hude višine pa se vseeno vržem na Kras: če bo prijelo v redu, drugače še zmer rajš pristajam tam kot pa v rotorju Kovka. Veter je tu sploh močan, čez Vipavsko dolino me izstreli. Proti Krasu najprej sicer kar veliko propadanje, potem pa prime. Veter potiska, morje pa vleče čez Kras. Šele, ko je morje že na dosegu ruke, začnem mal bolj poglobljeno geografsko razmišljat - mi ni za zamert, ne letim vsak dan tam... Na desni se mi vidi nevarno blizu letališka pista - šele kasneje sem pogruntal, da je to pravzaprav letališče Trst, ampak je čist pri Monfalconeju. Na drugi strani gledam Trst pa hitim iskat letališče (ki ga ni)... ni dober filing. Glede na to, kakšen veter sem še par minut prej čutu nad Vipavsko dolino, se mi je najprej zdelo precej utopično, da bi lahko letel proti Kopru v jugovzhodnik. Na začetku sicer ne kaže tako dobro, vendar sčasoma le prigasiram do naslednjega dviganja. Teh je presenetljivo veliko in tudi veter se mi tu ne zdi tako močan, zato hitro skačem od stebra do stebra, nekje za Trstom pa me konstanten, močan in širok steber ponese lepo čez dva jurja in od tu lepo odjadram nad Ankaran... spet eden tistih trenutkov, ko je človeku lahko super žal, da nima pr sebi fotoaparata... sam časa za uživancijo ni veliko, čeprov sem še kar visoko - intenzivno iščem pristanek, ugotavljam smer vetra pri tleh...  Izmed treh potencialnih travnikov je bil eden ograjen, drugi glede na smer vetra ne tolk primeren, tretji par deset metrov od morja - na koncu Ankarana proti Debelemu rtiču - je super. Vetra pri tleh ravno prav, nobene turbulence, pristanem v travo skoraj do pasu, zato namolzem pa bežim.

Pospravim, se sprehodim do morja, protokol zahteva noge not namočit, zato naredim tud to. Pol pa hitro nazaj, ker je že pozna ura - z vlakom v Ljubljano prispem šele ob 22.30. Čestitke vsem za lepe prelete, celi krokarski jati pa za super koordinirano letenje - na tak način bomo enkrat v mal lepših razmerah vsi letel na morje - na pivo. Ni daleč!

 

Morje je pa še dost hladno, če koga zanima, nej se oglasi - sm ga prinesel nekej v flaši za balast...

 

prisotni napadalci: Matija, Dejan, Roman, Webec, Mrnak, Damjan, Tomi, Peljhan, Đako

Comments   

 
#1 Mohor Prevc 2010-05-11 22:15
Letela še Janez K. in Janez B.!

track:
http://www.bogvetra.com/?p=olc&oa=flightinfo&season=10&fid=45030
 
 
#2 Tomaž Veber 2010-05-12 10:01
še oba janeza si pozabu oment :)
 
 
#3 Mohor Prevc 2010-05-12 10:46
Jao, se opravičujem! Vlik nas je blo, pozn pisal... Se mi je zdel, d sm nekj pomembnga pozabu
 
 
#4 janez b 2010-05-13 14:27
ni panike:) dobr si napisov!!
 
 
#5 Igor Eržen 2010-05-15 20:43
Super. Prav lepo branje
 

SLO USA

Vremenske postaje

Ratitovec 031/712-306
Jamnik 031/861-082